Kamnolom Liboje: ko sistem ne ve, ali obstaja presoja vplivov na Natura 2000
Na območju kamnoloma Liboje (Kotečnik) se trenutno odvija situacija, ki odpira resna vprašanja o delovanju sistema varstva narave v Sloveniji.
Ne gre zgolj za en lokalni primer. Gre za test, ali sistem Natura 2000 v praksi deluje tako, kot ga določa zakonodaja.
Območje z večplastnim varstvom
Iz javno dostopne prostorske dokumentacije je razvidno, da kamnolom ne leži na “navadnem” območju.
Gre za prostor, kjer se prekrivajo:
- območje Natura 2000
- ekološko pomembno območje
- varovalni gozd državnega pomena
- vodni sistem (potok Bistrica)
Takšna prekrivanja pomenijo, da gre za okoljsko zelo občutljiv prostor, kjer so vplivi posegov lahko kumulativni in dolgoročni.
Zato bi morala biti presoja vplivov:
- jasna,
- celovita,
- strokovno podprta,
- in nedvoumno dokumentirana.
Kaj pravi zakonodaja?
Evropska in slovenska zakonodaja sta tukaj zelo jasni.
Direktiva o habitatih (92/43/EGS) določa, da je treba preveriti vsak projekt ali poseg, ki lahko vpliva na območje Natura 2000, tudi če se nahaja zunaj njegove meje.
Enako določa tudi slovenski Zakon o ohranjanju narave (ZON): za vsak poseg, ki lahko pomembno vpliva na varovana območja, je treba izvesti presojo sprejemljivosti.
Ta presoja:
- analizira vplive na habitate in vrste,
- preverja vpliv na celovitost območja,
- in je pogoj za dovolitev posega-
Kaj smo ugotovili?
Civilna iniciativa ZA NARAVO je na Ministrstvo za naravne vire in prostor naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Zanimalo nas je:
- ali je bila izvedena presoja vplivov na okolje,
- ali je bila izvedena presoja za Natura 2000,
- ali obstaja naravovarstveno soglasje.
Odgovor, ki smo ga prejeli s strani Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, je presenetljiv. Inšpektorat NI seznanjen s:
- presojo vplivov na okolje,
- presojo vplivov na Natura 2000,
- z naravovarstvenim soglasjem.
Hkrati pa: ugotovljene kršitve
Iz odgovora inšpektorata izhaja:
- da so bila v preteklosti izvedena dela izven dovoljenega pridobivalnega prostora,
- da je bila zaradi tega izdana odločba o prepovedi takšnega izkoriščanja.
To pomeni, da kršitve niso le domnevne, ampak dejansko ugotovljene.
Ključno vprašanje sistema
In tukaj pridemo do bistva.
Inšpektorat:
- je organ v sestavi Ministrstva za naravne vire in prostor
- nadzira zakonitost posegov
- pokriva tudi področje varstva narave
Če torej organ, ki izvaja nadzor, nima informacije o tem, ali je bila presoja izvedena, se postavlja vprašanje: kdo potem sploh ima celovit pregled nad zakonitostjo posega?
Trenutni trenutek je ključen
Situacijo dodatno zaostruje dejstvo:
- koncesijska pogodba za kamnolom je že potekla
- trenutno velja le začasni režim
- ministrstvo o nadaljnjem izkoriščanju še ni odločilo
To pomeni, da se ravno zdaj odloča o prihodnosti tega prostora.
In odločitev ni nepomembna
Ker govorimo o prostoru:
- z večplastnim varstvenim režimom
- z že ugotovljenimi kršitvami
- in z nejasnostjo glede izvedbe ključnih okoljskih presoj
Se zato postavlja legitimno vprašanje: ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnje podeljevanje pravice za izkoriščanje?
Kje smo danes?
Do danes:
- Ministrstvo za naravne vire in prostor na naše zahteve še ni odgovorilo,
- upravljavec kamnoloma ni podal pojasnil,
- občina Žalec prav tako ni odgovorila.
To ni več samo en primer
To ni več vprašanje enega kamnoloma.
To je vprašanje:
- transparentnosti,
- odgovornosti,
- in delovanja sistema Natura 2000 v Sloveniji.
Zaključek
Če želimo ohranjati naravo, kot jo predvideva evropska zakonodaja, potem mora sistem:
- delovati usklajeno
- imeti jasen pregled
- in zagotavljati, da so vsi posegi ustrezno presojeni
Ker v nasprotnem primeru Natura 2000 ostane le sistem na papirju.
Odločitev, ki bo sprejeta danes, bo vplivala na ta prostor še desetletja – pravzaprav stoletja.
