Kaj se dogaja z Ljubljanico? Plovna pot skozi Natura 2000 odpira resna vprašanja!
Ljubljanica ni samo reka.
Marca 2026 je Vlada RS sprejela uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na reki Ljubljanici. Ministrstvo za naravne vire in prostor jo opisuje kot prvi korak k vzpostavitvi krožne plovne poti, ki bi bila vključena v sistem javnega potniškega prometa Ljubljane.
Zveni razumno. Morda celo privlačno.
A Ljubljanica ni navadna reka. Teče skozi Krajinski park Ljubljansko barje, ki je hkrati območje Natura 2000, naravni spomenik in Ramsarsko mokrišče – mednarodno zaščiteno mokrišče. Na takšnih območjih evropska in slovenska zakonodaja določata jasno zaporedje: najprej presoja vplivov na naravo, šele potem poseg.
Civilna iniciativa ZA NARAVO je zato na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zaprosila za dokumentacijo. Odgovore smo prejeli od Mestne občine Ljubljana, Zavoda RS za varstvo narave in Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Kar smo ugotovili, je vredno pozornosti.
Natura 2000: pravila so jasna
Ljubljanica poteka skozi območje Natura 2000, kjer veljajo stroga pravila:
najprej presoja vplivov – šele potem poseg
To pomeni:
- vsak načrt mora biti strokovno preverjen
- dokazano mora biti, da ne škoduje naravi
- v primeru tveganj poseg ni dopusten
Gre za temeljno načelo evropske in slovenske zakonodaje.
Upravljavec zavarovanega območja ni bil vključen
Začnimo pri tistem, kar se zdi najpomembnejše.
Krajinski park Ljubljansko barje je institucija, ki upravlja območje Natura 2000, skozi katerega bo tekla načrtovana plovna pot. Ko smo jih vprašali o presoji vplivov na okolje, o strokovnem mnenju pri pripravi uredbe in o investitorju projekta, je bil odgovor jasen: niso sodelovali, niso podali mnenja, nimajo informacij.
To ni interpretacija. To je uradni pisni odgovor institucije, ki bi morala biti pri takšnem projektu ena prvih na seznamu.
Presoja vplivov na okolje: kje je?
Mestna občina Ljubljana je v uradni odločbi zapisala, da z dokumenti o presoji vplivov na okolje ne razpolaga in da zahtevana dokumentacija ne obstaja.
To ne pomeni nujno, da presoja ni bila izvedena. Morda jo hrani kakšen drug organ. Pomeni pa, da pri organu, ki je eden ključnih akterjev tega projekta, te dokumentacije ni. Pri projektu takšnega obsega na zavarovanem območju to ni nepomembna podrobnost.
Pri projektih na območjih Natura 2000 takšna nejasnost ni zgolj administrativna podrobnost, temveč ključno vprašanje zakonitosti posega.
Državna stroka je že leta 2023 zahtevala celovito presojo
Zavod RS za varstvo narave je konec leta 2023 uradno ugotovil, da bo načrtovani prostorski akt verjetno pomembno vplival na varovana območja in da je pred sprejetjem obvezna celovita presoja vplivov na okolje.
Presoja torej ni bila opcija – bila je zahtevana.
A ko smo vprašali, v kateri fazi je ta postopek danes, nihče od vprašanih organov ni znal odgovoriti. Ali je bila presoja izvedena? Ali je zaključena? Tega iz pridobljenih odgovorov ni mogoče ugotoviti.
Pri tem je pomembno poudariti, da gre za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), za katerega mora biti celovita presoja vplivov na okolje izvedena pred njegovim sprejemom. Če ta presoja ni bila izvedena ali zaključena, se postavlja resno vprašanje zakonitosti nadaljnjih odločitev.
Kaj projekt sploh je?
Iz uradnega dogovora o sofinanciranju, sklenjenega leta 2020 z aneksoma v letih 2023 in 2025, izhaja, da ne gre zgolj za turistične čolne na reki. Projekt vključuje obnovo zapornic in energetsko izrabo Ljubljanice. Vodilni partner je Energetika Ljubljana d.o.o.
Gre torej za kompleksen poseg v vodni sistem, ne za prometno rešitev v ozkem smislu.
Strokovnjaki so opozarjali že leta 2017
Direkcija RS za vode je v svojih strokovnih podlagah leta 2017 – ki so bile pripravljene ravno za potrebe spremembe uredbe o plovbi – ugotovila, da za takšno spremembo ni na razpolago dovolj strokovnih podatkov.
Uredba je bila kljub temu sprejeta leta 2026.
Kaj je na kocki?
Ljubljanica je habitat vodomca, čapelj, ponirkov in sulca – vrst, ki so zaščitene. Je dom netopirjev in mokriščnih ekosistemov, ki so v evropskem merilu redki.
ZRSVN v svojih strokovnih mnenjih jasno določa: plovba ne sme vznemirjati živali v občutljivih obdobjih, obrežne vegetacije se ne sme odstranjevati brez utemeljitve, posegi v strugo zahtevajo predhodni monitoring. In ključno: pred uvedbo plovbe je treba zagotoviti ničelni monitoring stanja ekosistemov – torej posnetek izhodiščnega stanja, ki omogoča kasnejšo oceno vplivov.
Tega monitoringa, kolikor je razvidno iz pridobljenih dokumentov, do sprejetja uredbe ni bilo.
Ministrstvo pravi: “strokovno utemeljeno”
Ministrstvo za naravne vire in prostor projekt opisuje kot strokovno utemeljen in okolijsko odgovoren korak. To je resna trditev, ki si zasluži resno vprašanje: kje so te strokovne podlage in zakaj niso javno dostopne?
Na našo zahtevo po informacijah javnega značaja, poslano ministrstvu 9. marca 2026, do danes nismo prejeli odgovora.
Zakaj je to pomembno
Ne gre samo za Ljubljanico.
Gre za vprašanje, kako v Sloveniji sprejemamo odločitve o posegih v zaščitena območja. Ali najprej preverimo vplive in šele nato odločamo? Ali odločamo in upamo, da bo vse v redu?
Odgovorna skupnost si to vprašanje mora postavljati – še posebej, ko gre za območja, ki jih ne moremo nadomestiti.
Kaj zahtevamo
Nočemo ustaviti razvoja. Hočemo, da razvoj poteka na način, ki spoštuje naravo in zakon.
Zato zahtevamo:
- javno dostopne strokovne podlage za sprejetje uredbe
- jasno informacijo o statusu zahtevane celovite presoje vplivov
- vključenost upravljavca zavarovanega območja v nadaljnje postopke
Če postopki obstajajo, naj bodo javni. Če ne obstajajo, naj se projekti ustavijo.
Ker zaupanje v institucije temelji na transparentnosti, ne na trditvah.
Vsi navedeni podatki izhajajo iz uradnih odgovorov državnih organov na zahteve po ZDIJZ. Dokumentacija je na voljo za vpogled.
